Namen tokratne izmenjave je bil govor o različnih načinih zdravega življenja in razprava o različnih idejah s sovrstniki iz drugih držav. Udeleženci so bili namreč iz Poljske, Švedske, Estonije, Švice, Nemčije, Srbije, Bosne ter seveda Slovenije.
Iz Slovenije sva se izmenjave udeležili le dve, jaz in Maša, in tako sva skupaj pripotovali na letališče v Beogradu. Nato sva vzeli bus do centra in tam sledili navodilom do druge avtobusne postaje, iz katere sva morali vzeti bus do hotela. Ker v Srbiji nisva mogli uporabljati interneta, je to privedlo do kar nekaj nevšečnosti. Namreč, do postaje sva prišli po kar precej daljši poti (po moji zmoti), nato pa vzeli bus v napačno smer in posledično morali čakati, da bus obrne in se vozili razmeroma dalj časa. Na srečo so bili ljudje zelo prijazni, tako da so nama z veseljem pomagali. Uspešno sva prispeli do hotela in šli kar hitro spat.
Naslednji dan nas je najprej čakala 4-urna vožnja do Tare, ki nas jo je večina kar prespala. Ob prihodu v hotel Beli Bor, kjer smo preživeli večino časa, so nam dodelili sobe. Maša si je delila sobo z dvema Poljakinjama, jaz pa sem dobila kar svojo sobo. Seveda je bil prvi dan prepuščen spoznavanju programa, spoznavnim igram, pravilom izmenjave ter našim pričakovanjem. S pomočjo spoznavnih iger smo se dokaj hitro naučili imen vseh udeleženih in smo bili prisiljeni se bolje spoznati. Pravila smo določili kar mi sami, da bi se jih potem tudi bolj držali. Seveda je bilo eno izmed pravil tudi prepoved pitja alkohola, česar smo se res prav vsi držali. Zvečer pa smo po zaslugi dveh iz Nemčije prav vsak dan delali zanimive aktivnosti, kot so različne igre s kartami, tudi skrivalnice.
V torek smo razpravljali o normah alkohola in pritiskih družbe glede pitja alkohola in primerjali kakšna je situacija v različnih evropskih državah ter o tehnikah trgovanja, ki jih alkoholna podjetja uporabljajo. Delavnice sta vodili Marija in Dajna iz Srbije, ki sta del CZOR-a (Centar za omladinski rad). V mednarodnih skupinah smo morali zapisati pravila in omejitve, ki se nam zdijo pomembni na področju alkoholne industrije. Veliko nas je pisalo o prepovedi reklam glede alkohola ter o višanju davkov na tem področju kot tudi o bolj konstantnem preverjanju starosti kupca alkoholnih pijač. Namreč, zanimivo je bilo izvedeti, da na Švedskem preverijo starost kupca alkoholnih pijač tudi, če je ta oseba stara 50 let. Torej tudi, če je oseba jasno polnoletna. Nato smo pa še sestavili krajšo igro, ki predstavlja naše pričakovane reakcije ljudi, če bi takšne omejitve prišle v veljavo. Naša ekipa se je osredotočila na pravilo, da mora čisto vsak pokazati svojo osebno in smo prikazali kako bi ljudje najverjetneje temu močno nasprotovali. Zvečer smo ponovno imeli prosti čas in ta dan smo imeli disko, kjer smo zelo uživali.
Sreda je bila namenjena predstavitvi metode preventive alkohola ‘fake free’, kar sta tudi vodili Marija in Dajna. To je bila metoda, kateri smo se posvečali skozi cel teden, ampak iskreno nas na koncu večina ni točno razumela kaj ta metoda sploh je. Namreč, ni jasne definicije. Zvečer pa je bil planiran kulturni večer, kjer je vsaka država povedala nekaj o svoji kulturi. Ker seveda še nismo bili utrujeni, smo se zvečer igrali skrivalnice, najprej v hotelu, nato pa smo se šli igrat kar ven. Tukaj se je začel hec, da bomo vsak dan šli spat eno uro kasneje, namreč prvi dan smo vsi šli spat okoli 11ih, potem pa vsak dan eno uro pozneje.
V četrtek smo imeli v planu pohod, ki smo ga tudi izvedli. Najbolj zabavno je bilo, da so nam med pohodom dajali različne teme, o katerih se naj pogovarjamo, ter nam rekli, da se pogovarjamo z nekom, s komer še nismo imeli priložnosti. Tako smo se še bolje spoznali. Med počitkom smo morali iz naravnih materialov ustvariti nek kipec ali podobo, ki predstavlja nas, kot tiste, ki se borimo proti alkoholu, v kontrastu z drugo družbo. Nato smo prispeli do znamenite razgledne točke, kjer smo se slikali. Na poti nazaj pa smo naprej razpravljali o temah v parih. Po kosilu smo imeli raztezne vaje, ki jih je vodila poljska ekipa.
Peti dan smo imeli prezentacijo o tem, kako biti ozaveščen glede reklam in taktik, ki jih uporabljajo podjetja, da pridobijo kupce. Nato pa še prezentacijo o alkoholnih reklamah in kaj imajo skupnega reklame iz različnih držav. Tako si je vsaka država izbrala eno reklamo o alkoholni pijači iz njihovih držav in smo jih primerjali. Potem je sledila delavnica, kjer smo se razdelili v skupine in morali ustvarjati vabilo na trezno zabavo, ki smo jo planirali zadnji dan. Tako so nekateri naredili facebook objavo, nekateri plakat, nekateri pa tiktok video. Kar smo ustvarili, je bilo tudi kasneje objavljeno na socialnih omrežjih CZOR-a.
Sobota je bila namenjena delavnicam o tem, kako izvesti neko javno dejavnost kot prostovoljec, torej, kako najprej vse planirati, kaj moraš imeti v mislih, kako se pripraviti na različne situacije, ki se ti lahko pripetijo. Namen tega pa je bil, da smo kasneje v mednarodnih skupinah planirali neko akcijo, ki smo jo nato tudi v nedeljo v Novem Sadu izvedli. Poleg tega pa je bila zvečer tudi možnost, da se udeležimo telovadbe, ki jo je organiziral fant is Poljske. Kot pričakovano, ni bila zelo priljubljena dejavnost, a sem se jo vseeno udeležila in na koncu tega nisem obžalovala.
V nedeljo smo potovali v Novi Sad. Na tej točki smo bili že vsi tako utrujeni, da je bila na busu čista tišina. Večina se nas je namreč pogovarjala do jutranjih ur, poleg tega pa smo v soboto zvečer imeli možnost napisati sporočilca vsem, katerim smo želeli, kar smo dali v kuverto in jo dobili naslednji dan. V Novem Sadu smo se namestili v hostel in nato nekaj pojedli. Čakal nas je kar naporen dan, saj smo takoj po kosilu šli na kratek ogled glavnega trga v mestu, nato pa smo
se že ločili z namenom, da izvedemo dejavnosti, ki smo jih planirali v soboto. Naša skupina je šla do nakupovalnega centra Promenada in smo se tam namestili. Ustvarili smo plakate, ki sta jih imela kot sendvič na sebi dve osebi. Poleg tega smo s kredami na tla napisali povabilo na trezno zabavo, ki je bila isti dan ob 8ih. Nato smo se vrnili v hotel ter nekaj pojedli, potem pa odpravili do lokacije, kjer je bila zabava. Sicer ni prišlo veliko ljudi, a nekateri so se je celo udeležili. Po zabavi smo imeli dve možnosti, vrniti se v hostel ali gledati zvezde. Večina nas je bila zelo utrujena in nekateri so potovali nazaj ob zelo zgodnjih urah, tako da je bila odločitev kar težka. Jaz sem se odločila za zvezde, saj sem se želela še več družiti z vsemi. Vesela sem, da
sem se tako odločila, saj je bil ogled zvezd na trdnjavi v Novem Sadu in smo si lahko ugledali luno in Jupiter ter ležali na odeji in se pogovarjali. Nato smo se tudi mi vrnili v hostel in to je bilo konec zelo lepega tedna, ki smo ga preživeli skupaj. Pravzaprav se je bilo vsem zelo težko posloviti ne da bi se zjokali, tako da mislim, da je bil cilj izmenjave dosežen.
Poleg tega sem se seveda veliko naučila preko vseh predavanj, največ pa od pogovorov z ljudmi iz najrazličnejših držav. Brez pomisleka lahko rečem, da je bila nepozabna izkušnja in z veseljem bi kaj takega še kdaj ponovila, če bo priložnost.
Pripravila prostovoljka: Maja
