Dilema s katero se vsakodnevno srečuje (pre)večje število staršev. Na Društvu Up nudimo pomoč celotni družini ob reševanju kompleksne problematike zasvojenosti tako s pomočjo individualnih, partnerskih, družinskih terapij oz. svetovanj kot s skupinskimi oblikami pomoči.
Na podlagi naših dolgoletnih izkušenj delimo 8 ugotovitev, ki jih priporočamo za uspešno pot ven iz droge in zasvojenosti: Čarobnih paličic oz. bližnjic ni.
"Kako pravite, naj govorim z njim?"…. " A potem bo pa nehal kaditi travo, če bom naredil/a to in to?" "Ne vem ali jo bo nehal kaditi, se bo pa izboljšal vajin odnos."
Manipulacija je, če iščemo načine našega obnašanja, ki bodo vplivali na naše bližnje, na način kot si želimo mi. Pot ven iz droge je vedno pot izboljševanja odnosov, manj neposrednega ali posrednega pritiska ter več poslušanja, dogovarjanja, tudi postavljanja zdravih meja.
Problem ni samo jemanje droge, problem je širši.
"Veste vsega je kriva trava/kokain/…. On/ona je bil/a zlat otrok. Vso osnovno šolo odličnjak/inja, zlati/a maturant/ka, odličen/na športnik/ca, .... Potem je pa prišla trava/kokain/… in čisto se je spremil/a.«
Kar nekaj časa je potrebno, da se starši soočijo s širino celotne problematike in s tem koliko dela jih čaka. Sprejeti dejstvo, da je trava samo pika na i vseh ostalih težav in ne edina težava, ni preprosto.
Potrebno bo na novo z vso iskrenostjo odkriti, kdo je vaš otrok?
Kaj so njegovi strahovi, želje, ne uresničene potrebe, kako se počuti v družini, kako dojema svet, kaj mu pomeni trava, kaj ga omejuje, navdihuje, …? »Samo še dva, tri, štiri izpiti mu/ji manjkajo do zaključka fakultete." »Od koga so te želje? Vašega otroka ali vaše?"
Ni meja, ni razmejitev. Mora vaš otrok čutiti, razmišljati enako kot vi? Kaj si želi vaš otrok? Si lahko želi nekaj drugega kot vi?
Brez dela na sebi, ne bo trajno učinkovite pomoči.
»Kako pravite potem, da lahko pomagam otroku?«
» Z ozaveščanjem, z močnih ozaveščanjem, kaj se v vaši družini dogaja: kako se počutite globoko v sebi, kateri nezavedni mehanizmi delujejo, kdo ima katero vlogo znotraj družine, kaj v vaši družini ni funkcionalnega, kako postavljate meje: dosledno/nedosledno, realno/nerealno,...
»Jaz ne bom šel na terapijo, ker z menoj ni nič narobe. Mulc/mula mora samo travo nehati kadit in bo.", žal ima še veliko očetov velik neupravičen odpor do terapij. Ko pride droga v hišo je čas,
da se ta upor preseže.
Brez temeljite prevetritve partnerskega odnosa, ne bo šlo.
Potrebno si je postaviti vprašanja v smislu: Koliko si poveste? Koliko se lahko uskladita? Si gresta skoraj ves čas na živce? Je vajina veza kvalitetna? Se lahko povežeta v dobrobit otroka? Se lahko poslušata, sta pripravljena sprejeti, kako vaju vidi partner?
»Veste kaj, moj mož ne sme nič vedeti, potem znori. Tako mu ne povemo takih stvari.«
Iskanje krivca – stran vržena energija
Stiska, stiska, stiska. Z razmišljanjem o krivdi pride še več pritiska v obstoječo situacijo. Že tako je neobvladljivo veliko stiske. Občutki krivde pridejo. Seveda pridejo, to je naravno. Pomembno je, da jih sprejmete, jih podelite z ljudmi, ki nas podpirajo, in jih potem pustite pri miru.
Za vsakega vpletenega je pomembno, da pri sebi razvije sočutje tako do sebe kot do ostalih vpletenih. Sočutno postavljanje meja je veščina, ki jo učimo starše v terapevtsko svetovalnem procesu.
»Ne zmorem več. Ne gre več. Posodili smo mu že 2000,00 evrov, pa je še premalo. Naša mama ne spi več. Meša se nam.«
Od občutkov krivde preusmeritev energije v vprašanje: Kaj lahko storim sedaj? Kaj lahko storim, da bo mojemu otroku bolje, lažje, da bo meni bolje/lažje?
Ena najtežjih sprejetij, ki jih morajo sprejeti starši, katerih otroci, so zdrsnili v zasvojenost z drogo je, da bodo lahko naredili vse prav, pa ne bodo imeli vpliva na to, da bi se otrok rešil zasvojenosti.
Ponotranjiti stavek: »Naredil/a bom vse, kar je v moji moči, a mogoče bo premalo.« je nujno potrebno. S tem popustimo pritisk in sprejmemo dejstvo, da ni vse v naši moči.
Prva lastovka še ne prinese pomladi in ena izgubljena bitka ne pomeni izgubljene vojne
Če prenesemo na področje zasvojenosti: par dni brez droge ne pomeni, da je zadeva rešena, in zdrs ne pomeni, da je stvar nerešljiva. Vseh osem točk so okvirji, znotraj katerih je veliko tem za predebatirati, občutiti, podvomiti v njih, na novo postaviti. Da bi sama družina to uspela rešiti, je skorajda nemogoče. Če imate težave z drogo pri vaših otrocih, nas kontaktirajte, da vam pomagamo.
Zapisala Mateja Debeljak
