Stari modrec je imel sina, ki ni hotel iz hiše, ker se je sramoval svoje zunanjosti. Bal se je, da se ljudje norčujejo iz njega. Oče ga je podučil, da ne sme nikoli poslušati ljudi in mu rekel, da mu bo svojo trditev podkrepil z dokazom. “Jutri greš z menoj na tržnico!” mu je rekel.
Zjutraj sta navsezgodaj odšla od doma. Stari modrec je jahal osla, sin pa je hodil ob njem. Ko sta prispela na tržnico, si trgovci niso mogli kaj, da ne bi šepetali: “Poglejte tega možaka. Nobenega usmiljenja nima! Sam počiva na oslovem hrbtu, njegov ubogi sin pa mora pešačiti.”
Modrec je rekel sinu: “Si slišal? Jutri greva spet na tržnico!”
Naslednji dan sta modrec in sin zamenjala vlogi: fant je zlezel oslu na hrbet, starec pa je hodil poleg. Ko sta stopila na tržnico, so isti trgovci govorili: “Poglej tega otroka brez kančka vzgoje. Mirno sedi na oslovem hrbtu, njegov ubogi oče pa se mora vlačiti po prahu. Kako žalosten prizor!”
“Si slišal?” je rekel oče sinu. “Jutri greva spet na tržnico!”
Tretji dan sta se oba odpravila peš in osla vodila za seboj na vrvici. “Poglej si ta dva bedaka.” so se norčevali trgovci. “Pešačita, kot da ne bi vedela, da so osli ustvarjeni za to, da jih jahamo.”
“Si slišal?” je rekel modrec. “Tudi jutri greva na tržnico!”
Četrti dan sta od doma odšla oba na oslovem hrbtu. Ko sta stopila na tržnico, so trgovci glasno izražali svoje ogorčenje: “Kakšna sramota! Poglejte si ta dva! Nikakršnega usmiljenja nimata do uboge živali!”
Peti dan sta stopila na tržnico noseč osla na ramenih. Trgovci so prasnili v smeh: “Poglejte si ta dva norca, ki nosita osla, namesto, da bi ga zajahala!” Modrec je sklenil: “Sin moj, zdaj si slišal; karkoli boš storil v življenju, vselej te bodo ljudje grajali. Zato si ne smeš delati skrbi zaradi mnenja drugih. Stori tako, kot se ti zdi najbolje in pojdi svojo pot...”
