Po podatkih mednarodne raziskave, ki se izvaja tudi v Sloveniji, »Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju« (HBSC, 2018), objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se izvaja na vsakih nekaj let, na področju duševnega zdravja zasledimo, da 28,4 % mladostnikov (gre za starost med 11 in 17 let) poroča o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki se pojavljajo približno pri petini mladostnikov, so nervoza, razdražljivost in nespečnost. Med posameznimi simptomi se je pri vseh starostih in obeh spolih v zadnji raziskavi iz leta 2018 povečalo doživljanje občutja potlačenosti oz. da si na tleh. Pri 9,2 % mladostnikov obstaja velika verjetnost prisotnosti klinično pomembnih težav na področju duševnega zdravja. 13,4 % mladostnikov je na lestvici SZO-5 doseglo rezultat, ki kaže slabo kakovost življenja in povišano verjetnost depresije.
Pri podatkih o tveganem vedenju bi izpostavila ugotovitve, da vsak peti 17-letnik (19,8 %) kadi tobak vsaj enkrat na teden, večina od teh vsak dan, vsak četrti 15-letnik (26,6 %) in vsak drugi 17-letnik (52,1 %) je bil opit vsaj dvakrat v življenju, vsak peti 15-letnik (20,6 %) in skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 %) je kadarkoli v življenju uporabil konopljo. Na področju zasvojenosti pa vemo, da se pri mladih v tem obdobju lahko pojavlja tudi uživanje kokaina, opijata, novih sintetičnih drog ...
Danes, v sodobnem svetu, so pred mladimi številni izzivi, od tega, kako se znajti v družbi, med vrstniki, najti pravo mero upoštevanja/neupoštevanja avtoritet, uspešno zaključiti šolanje, najti primerno službo, biti sposoben sam poskrbeti zase v finančnem in organizacijskem smislu (osamosvojitev), ob vsem tem poskrbeti zase tudi v čustvenem smislu, biti sposoben določiti si prave vrednote, cilje in korake v življenju, in še marsikaj.
Predvsem v sodobnem času je vse več splošne anksioznosti v populaciji, ki se kaže v vse več anksiozno-depresivne simptomatike oziroma negativnih pričakovanjih, že zaradi negotovosti glede trga dela, preživetja, groženj epidemij različnih virusov (ali drugih težkih bolezni oziroma nepričakovanih dogodkov) in različnih političnih in ekonomskih ukrepov, ki upravljajo z našim življenjem v tem »posebnem« obdobju.
Mladostništvo je življenjsko obdobje raziskovanja in preizkušanja, učenja, poskusov in zmot. V procesu odraščanja in osamosvojitve morajo mladostniki tudi tvegati. Zato pogosto o teh »tveganih strategijah« beremo v novicah, v kontekstu zlorabe drog, tveganega pitja alkohola, nasilja, zasvojenosti s spletnimi vsebinami, družabnimi omrežji ali igricami ali naraščanja različnih težav v duševnem zdravju.
Odnos do prepovedanih drog in zasvojenosti se oblikuje vse življenje, zato ni pomembno le, da si mladi zagotovijo zadosti informacij o tem področju, temveč tudi da dobro raziščejo in razčistijo svoja stališča. Pri svojem delu se vedno sprašujem, kako mladi, ki so že po duhu razvojnega obdobja »uporniki«, tako z lahkoto verjamejo »nepreverjenim informacijam v medijih« ali slepo sledijo izkušnjam sovrstnikov in se ne vprašajo, kaj prodajalci tobaka, alkohola in različnih drog od njih zares želijo. Ker odgovor je jasen, na njih »služijo denar« in si želijo ustvariti »trg«, ki ga bodo eksploatirali tudi v prihodnosti in upravljali po svoje. Zato že po osnovni logiki mlade pripeljejo v pozicijo izgube svobode lastnega odločanja.
In kje je potem vloga staršev, družine, strokovnjakov na področju duševnega zdravja? Če starši dobro poznajo svojega otroka in vedo, kaj se dogaja v njegovem življenju, bodo imeli boljši pregled nad spremembami, ki jih doživlja, in bodo lažje razlikovali med manj nevarnimi in tistimi, ki utegnejo povzročiti težave. Pretirana panika in poskusi nadzorovanja lahko povzročijo ravno nasprotno od občutka varnosti, to je otrokovo nezaupanje in strah. Če dajo starši mladostniku občutek, da jim lahko zaupa, je večja verjetnost, da se bo obrnil na njih, ko zazna težave.
Prav je, da starši v trenutku, ko so prvič soočeni s problematičnim uživanjem drog, poiščejo relevantne informacije in se obrnejo na strokovne službe na tem področju (svetovalne službe šole, CSD, ZD, CZOPD, NVO, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo). Ob tem prvem stiku veliko staršev na prvo mesto postavi strah, občutek lastne ogroženosti in izgube kontrole nad vsakdanjo rutino. Vendar v stiku s strokovnjaki lahko raziskujejo možnosti in rešitve ter nas prepoznajo kot partnerje, s katerimi so soudeleženi v rešitvi. Ne glede na končni izid je najpomembnejša izkušnja, ki jo lahko otrok in mladostnik dobi v primarni družini, da je družina celota, da se lahko poveže in pomaga članu, ki je v težavah. To pomeni, da ni treba poslati otroka k strokovnjakom, da bi ga »popravili«, temveč se skupaj odločiti za raziskovanje najboljših rešitev (ob sodelovanju strokovnjakov) in za aktivno udeležbo družine in najstnika v reševanju problemov, med katerimi je tudi problematično uživanje drog in alkohola. Na področju preventivnega dela z mladostniki je v Sloveniji na razpolago nekaj dobrih programov, eden od njih je tudi program »Podpora mladim« Društva UP na Kersnikovi ulici 3 v Ljubljani.
Program »Podpora mladim« je namenjen mladostnikom, starim med 14 in 24 let, ki se srečujejo s težavami v življenju, duševnem zdravju ali odnosih, eksperimentirajo s katerokoli psihoaktivno snovjo, vključno z alkoholom, ter tudi nekemično zasvojenostjo (zasvojenostjo z internetom, s spletnimi igricami, z odnosi itd.). Sofinanciran je s strani MDDSZ, Ministrstva za zdravje, Mestne občine Ljubljana in FIHO.
Naloga nas, strokovnjakov za duševno zdravje, je prisluhniti potrebam mladih in ustvariti varen prostor za dialog, za pripovedovanje in soustvarjanje osebne zgodbe, iskanje dobrih izkušenj in virov moči ter razvoj boljših strategij samospoznavanja, odločanja in komunikacije. To je osnovna smernica za naše delo in tudi pogoj, da bi v sodobnem svetu, kjer na vse nas prežijo marsikatere pasti in nevšečnosti, mladostniki prepoznali in ustvarili svoje lastne vrednote in rešitve.
Sandra Vitas, univ. dipl. psih., mag. soc. del.
