Odkar obstajamo, se ljudje zanimajo za vse, kar je neznano, kar daje občutek skrivnostnega in kar jim obljublja rezultate, za katere bi drugače potrebovali ogromno truda. Žal se mnogi med nami v vsakodnevnem življenju soočajo s težavami, kot so anksioznost, depresija, obsesivno- kompulzivna motnja, posledice travmatičnih izkušenj in še mnogo več. Če ste med temi ljudmi, verjemite, da razumemo, kako izčrpavajoča so takšna stanja, in verjamemo, da bi najraje našli hitro in skoraj magično rešitev.
Ne preseneča torej, da se je že na polovici prejšnjega stoletja namenilo veliko časa in energije raziskovanju substanc, ki so obljubljale odlične rezultate v boju proti različnim duševnim boleznim Žal pa se vsaka obljuba ne izpolni in včasih so ljudje razočarani, saj ni vse tako, kot so pričakovali. K temu spada raziskovanje psihedeličnih snovi, v katerega je bilo vloženega veliko truda. Objavljenih je bilo namreč približno 700 raziskav, a žal se večina teh ni izkazala za verodostojne zaradi pomanjkljive etične drže pri raziskovanju. Trenutne raziskave, ki sledijo etičnemu raziskovalnemu kodeksu, pa se izvajajo pod budnim nadzorom psihoterapevtov in raziskovalcev, saj psihedeliki niso v celoti predvidljivi in njihovo delovanje v možganih ni povsem znano, kar posledično vzbuja zaskrbljenost.
KAKO DELUJEJO?
Psihedeliki vplivajo na delovanje serotonina. To je hormon, ki ga ljudje pogovorno imenujejo hormon sreče, ki pa vendarle vpliva na veliko več kot le na razpoloženje. Serotonin vpliva na pomembne funkcije, kot so apetit, spomin, spanje, spolnost, delovanje mišic, zaznavo bolečin, uravnavo endokrinih žlez in še veliko več. Zagovorniki psihedelikov zagovarjajo njihovo uporabo z razlogom, da pod njihovim vplivom posameznik doživi drugačen pogled na svet. To je res, in tudi res je, da nekateri doživijo preobrat zaradi novih uvidov. Žal pa tudi drži, da nekateri drugi doživijo preganjavice, strah, halucinacije, občutek norosti ipd.
RESNIČNA POMOČ?
Ali lahko torej psihedeliki pomagajo, vas rešijo iz temnih prostorov vaše psihe?
Najprej bomo ponovili to, kar mora priznati vsak avtor, ne glede na to, kakšen je njegov pogled na psihedelike, in sicer dejstvo, da je premalo zaključenih raziskav in da so to večina raziskave na primerih umirajočih bolnikov. Drugo, kar bi še posebej izpostavili, je hrepenenje po neki čudežni rešitvi. To je skoraj otroška želja po tem, da bi prišel superman, vila ali princ na belem konju, ki bi rešil tistega fantka ali deklico iz neke stiske, ki je bila prevelika zanj ali zanjo. Delo na sebi se žal tako imenuje (»delo«), ker zahteva trud z naše strani. Tudi priznani strokovnjaki, ki v psihoterapevtski praksi delajo s psihedeliki, to vključujejo v psihoterapevtski proces. To pomeni, da nikoli ne gre zgolj za jemanje substanc brez truda, ki ga posameznik usmerja v delo na sebi. Pomembno se nam zdi omeniti, da strokovnjaki, med drugim svetovno priznani dr. Gabor Mate, opozarjajo pred uporabo psihedelikov brez nadzora, saj nas ta želja po hitri spremembi in spoznanjih lahko vodi do škodljivih posledic. Psihedeliki se tudi zelo odsvetujejo pri določenih diagnozah.
ZAKAJ JE DELO NA SEBI OZIROMA TRUD, KI GA VLAGAMO, TAKO POMEMEN?
Delo na sebi vam daje občutek zadovoljstva, ponos, da lahko sebi čestitate za prehojeno pot, ne pa terapevtu, substancam, usodi ali čemurkoli, saj čeprav je potreben trud za vsak korak, boste na koncu sebi svoj SUPERMAN!
Pripravila: Tabita Ruiz, BA pshioterapevtske znanosti
REFERENCE:
Anja Cehnar, Jona Basle. (2023) Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial. eSinapsa, Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake in nevroznanstvene navdušence.
Carhart-Harris, R., Kaelen, M. in Nutt, D. (2014). How do hallucinogens work on the brain? The Psychologist, 27(9), 662–665.
Malcolm, B., Thomas, K. Serotonin toxicity of serotonergic psychedelics. Psychopharmacology 239,
1881–1891 (2022). https://doi.org/10.1007/s00213-021-05876-x.
