Kokain

Kokain je močno poživilo/stimulans, ki je grenkega okusa in ima anestetični učinek. Ob njuhanju omrtviči nosno sluznico in žrelo.

Pridobivajo ga iz izvlečkov listov drevesca vrste Erythroxyolon coca, ki uspeva na vzhodnih pobočjih Andov na zahodu Južne Amerike. Drevesce je podobno črnemu trnu in zraste do višine 2–3 m. Ima tanke, ovalne koničaste zelene liste in rumeno bele cvetove, ki se razvijejo v rdeče jagode. Amazonski Indijanci so žvečili liste koke precej pred španskimi osvajalskimi pohodi. Z listi koke so preganjali utrujenost in zmanjševali potrebo po hrani na dolgih napornih gorskih pohodih. Koko so uporabljali tudi v duhovne namene.

Z namenom povečanja zaslužka kokainu primešajo razne neškodljive in škodljive snovi, kot so soda bikarbona, laktoza, razna zdravila … Čistost kokaina v Slovenij se giblje približno od 8 % do 95%, ostalo so primesi (podatki se nanašajo na leto 2019, vir: www.drogart.org). Zmesi lahko vsebuje toksične lastnosti, ki imajo celo hujše učinke na telo in psiho kot sam kokain. Ena od takih primesi je npr. zdravilo levamisol, ki se ga uporablja v veterini kot sredstvo za uničevanje črevesnih zajedavcev.

Za kokain je značilno, da začne hitro delovati, nekje v času od 30 do 45 sekund, ter da ne deluje dolgo. Večino občutkov preneha v času od pol ure do ure in pol. Določene občutke uživanja kokaina lahko občutimo še eno do štiri ure. Abstinenčni sindromi so običajno neprijetni in lahko vključujejo depresijo, razdražljivost, anksioznost, slabšo koncentracijo, paranojo, nemir, željo po drogi. Zaradi kratkotrajnih pozitivnih učinkov in da bi se izognili negativnim odtegnitvenim sindromom določeni uživalci kokain jemljejo ponavljajoče, v kratkih presledkih in z večanjem količine, kar pa vodi v še hitrejšo zasvojenost.

Kokain se najpogosteje njuha, lahko pa se ga tudi injicira in kadi. Pri njuhanju velja za manjšo količina od 10 do 30 mg kokaina, za srednjo količino od 30 do 60 mg kokaina in močno količino od 60 do 90 mg kokaina. Kokain v možganih povzroči, da se hormoni noradrenalin, serotonin in dopamin počasneje presnavljajo. Ti hormoni vplivajo na občutenje sreče, samozavesti, vznemirjenosti, vplivajo na zmanjševanje utrujenosti in povečujejo zmogljivost. Med drugim vplivajo tudi na uravnavanje telesne temperature, krvnega tlaka, srčnega utripa, glukoze v krvi, spanja, razpoloženja, telesne teže in še marsičesa.

Zaradi vpliva kokaina na možgane se v človeku ustvari občutek ugodja, spremenijo se zaznavanje, presoja in mišljenje. Kokain daje lažen občutek samozavesti, lahko tudi večjo koncentracijo. Pri večjih odmerkih, še posebej pri intravenoznem uživanju ali kajenju, kjer pride kokain zelo hitro do možganov, povzroča močno evforijo. Na telesni ravni vpliva na povečan srčni utrip in krvni tlak, zmanjševanje apetita, zategovanje čeljusti, krčenje žil, povečuje libido, povzroča pa tudi težave z erekcijo. Na psihični ravni kot negativen učinek povečuje možnost nastanka depresije in drugih psihičnih motenj, kot so psihoze, anksioznosti, preganjavice.

Ne glede na zaužito količino in pogostost uživanja je zelo ne- varen, saj povzroča hitro in močno psihično zasvojenosti in negativno vpliva na telo. Redno uživanje kokaina lahko povzroča trajne poškodbe srca oz. srčno kap in tudi možgansko kap. Kokain vpliva na srčno mišico na način, da le-ta izgubi svojo elastičnost, kar lahko pripelje tudi do odpovedi srca. Zaradi povečanja krvnega tlaka je povečano tveganja za nastanek krvnih strdkov, ki jih povzroča kokain, lahko pride tudi do možganske kapi.

Ker se kokain najpogosteje njuha oz. pogovorno »snifa«, redno uživanje kokaina povzroča poškodbe nosne sluznice. Tako kokain kot “crack” kokain (kemična oblika kokaina, ki jo je mogoče kaditi) imata lahko usodne posledice že po nekaj jemanjih, saj obe drogi v možganih povzročata močno željo po še. V knjigi »V svetu lačnih duhov« Gabor Mate navaja, da številni zasvojenci govorijo o tem, da je kokain hujši od heroina, da je težje preseči zasvojenost s kokainom kot heroinom. Da sicer ne povzroči niti približno tako pretresljivih odtegnitvenih telesnih simptomov kot heroin, da pa se je psihološko želji po jemanju kokaina težje upreti.

Pogosto uživalci kokaina istočasno uživajo tudi alkohol, kar pa je izredno tvegano, saj alkohol in kokain tvorita novo spojino imenovano kokaetilen, ki je zelo nevarna, sej še dodatno poveča tveganje za okvaro srca in je še bolj toksična za možgane kot sta kokain in alkohol vsak zase.

Določeni uživalci drog mešajo kokain tudi z ostalimi stimulansi (MDMA, amfetamin … ), kar pa poveča možnost vročinskega udara – nekontrolirano dvigovanje telesne temperature, saj stimulansi zvišujejo telesno temperaturo. Povečuje se tudi tveganje za predoziranje in možnosti drugih zdravstvenih zapletov.

Zelo znana mešanica je tudi mešanica kokaina in heroina oz. kokaina in morfija, imenovana speedball. Pri tej mešanici obstaja velika nevarnost za zastoj srca in dihanja. Za vsakega, ki razmišlja o tem, da bi vzel kokain, bi bilo dobro, da si vzame kar nekaj časa, da razmisli o tem, ali to vredno. Kaj pridobi in kakšnim tveganjem se izpostavi. Ko se enkrat zgodijo slabe posledice, je prepozno in potem je vsem žal. Ali je res pomembno, da se še vedno žura, tudi ko telo sporoča, da je dovolj? Ali ni bolje zaključiti z zabavo, kot seči po kokainu, da dobimo dodatno energijo?

Občutek pristne samozavesti, notranje moči, koncentracije, dobrega počutja, ki ima dolgotrajnejši učinek in brez negativnih stranskih učinkov pa lahko pridobimo na mnogo zdravih načinov.

Če nimamo ideje, kako, lahko pomoč poiščemo v knjižnici, saj obstaja kar nekaj priročnikov o tej temi. Res je, občutek samozavesti, ki jo ustvarimo sami, ni tako intenziven in ni ga tako zlahka ustvariti. Ampak občutek notranje stabilnosti, ki ga razvijemo brez umetnih substanc, nam na dolgi rok prinaša nekaj, kar nam droge, ne le da ne moremo omogočiti, ampak nam z vedno novim podiranjem ravnovesja v našem možganskem sistemu onemogočajo občutek celostnega zavedanja sebe: smisla, namena, darov, virov moči …

Takole je o svoji izkušnji z uživanjem kokaina zapisala ena od udeleženk motivacijske skupine, ki jo izvajamo v okviru Društva »UP«:

»Ko sem ga prvič posnifala, me je prevzel občutek, da sem močna, vsemogočna, nahajpana, zelo budna. Morala sem ga imeti vsak dan in ga snifati večkrat na dan, tako da je bila marsikatera noč prečuta.

Po 3 mesecih je pripeljalo tako daleč, da bi lahko ponoči skočila iz 6. nadstropja bloka. Hotela sem narediti temu konec, zato sem poklicala raje rešilca, ki me je odpeljal v Polje. Po odvajanju na Zaloški nisem nikoli več vzela kokaina in ga tudi nikoli več ne bom. Prehitro se “navlečeš” tega belega praška in težko ga pustiš za sabo.«

Pripravila: Mateja Debeljak, univ.dipl.soc.del.

Viri:

Mate, G. (2022). V svetu lačnih duhov

Rusche, S. in Friedman, D. P. (2004). Kako zasvoljive droge poškodujejo možgane Spletna stran:

www.drogart.org

Kratkorocni učinki:

• Izjemen obcutek srece,
• obcasni obcutki izgube kontrole
• Razdražljivost in nezaupljivost
• Obcutljivost na svetlobo in dotik
• Visoka temperatura
• Slabost
• Dolgorocni ucinki
• Krvavitve iz nosu, izguba vonja,
• težave s požiranjem
• Kašelj in problemi s pluci
• Predoziranje
• Kapi in epilepticni napadi
• Neenakomerno bitje srca ali zastoj srca

KRATKOROČNI UČINKI

Kratkoročni učinki kokaina na zdravje in počutje obsegajo:

• izjemen občutek sreče in energije,
• višjo mentalno pozornost,
• vbrizgavanje: večje tveganje za okužbo z virusom HIV, hepatitisom C in drugimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo, okužbe kože ali mehkih tkiv in brazgotinjenje ali kolabiranje žil.
• izjemno občutljivost na vidno, zvočno in otipno stimulacijo,
• razdražljivost,
• paranojo – ekstremno in nerazumno nezaupanje do drugih.

PREOSTALI UČINKI KOKAINA NA ZDRAVJE IN POČUTJE

• Preostali učinki kokaina na zdravje in počutje obsegajo:
• zoženje krvnih žil,
• razširjenost zenic,
• slabost,
• povišano telesno temperaturo in krvni pritisk,
• hitro in neenakomerno bitje srca,
• drhtenje in trzanje mišic,
• nemir.

DOLGOROČNI UČINKI

• Nekateri dolgoročni učinki kokaina na zdravje in počutje so odvisni od načina uživanja in obsegajo:
• njuhanje: izguba voha, krvavitve iz nosu, pogosti nosni izcedki
• in težave s požiranjem,
• kajenje: kašelj, astma, oteženo dihanje in večje tveganje za okužbe, kot je pljučnica.
• oralno zauživanje: resen razkroj črevesja zaradi zmanjšanega pretoka krvi.

Že čisti kokain je nevarna droga. A nekateri preprodajalci mamil ga mešajo še z eno trdo drogo, fentanilom, česar uživalcem ne povejo. Mešanje kokaina z drogami, kot je fentanil, lahko poveča možnost zaužitja prevelikega odmerka.

KAJ SI VELJA ZAPOMNITI?

• Kokain, poživilo, ki povzroča močno zasvojenost, je izdelan iz listov rastline koke, ki izvira iz Južne Amerike.
• Ulični preprodajalci mu pogosto dodajajo snovi, kot so koruzni škrob, smukec ali moka, da povečajo dobiček.
• Prav tako ga lahko zmešajo z drugimi drogami, kot je poživilo amfetamin, ali sintetičnimi opioidi, kot je fentanil.
• Nekateri ljudje kokain v obliki praška njuhajo skozi nos, ali pa si ga vtrejo v dlesni. Drugi prašek raztopijo in ga vbrizgajo v krvni obtok, ali pa si vbrizgajo kombinacijo kokaina in heroina, imenovano speedball. Še en priljubljen način uživanja je kajenje crack kokaina.
• Kokain poviša količino naravne sporočilne spojine dopamina v delih možganov, ki so povezani z nadzorom gibanja in nagrajevanjem.
• Posameznik lahko zaužije prevelik odmerek tega mamila, kar lahko privede do smrti.
• Za zdravljenje zasvojenosti s kokainom se lahko uporablja kognitivno-vedenjska terapija.