Uživanje marihuane je pogosto del eksperimentiranja in običajno traja le kratek čas v zgodnji adolescenci.
Vendar pa manjši del uživalcev razvije trajnejše in problematične vzorce uživanja, kar lahko privede do težav, povezanih z rednim in dolgotrajnim uživanjem konoplje v velikih odmerkih. Te težave lahko obsegajo:
- slabše telesno zdravje (npr. kronični simptomi dihal),
- težave z duševnim zdravjem (npr. odvisnost od konoplje in psihotični simptomi),
- socialne in ekonomske težave kot posledica slabega šolskega uspeha, nedokončane izobrazbe, slabše delovne uspešnosti ali policijske kartoteke,
- morebitne škodljive učinke za plod ob uživanju med nosečnostjo.
Taki učinki na duševno zdravje in družbene ter ekonomske posledice so verjetnejši, če se redna uporaba začne v adolescenci, ko se možgani še razvijajo. Tveganja se lahko dodatno povečajo z uporabo izdelkov iz konoplje z višjo potentnostjo, zlasti tistih z višjo koncentracijo glavne psihoaktivne komponente – tetrahidrokanabinol (THC). Obstajajo tudi dokazi, ki kažejo, da lahko koncentracija druge komponente, kanabidiola (CBD), blaži nekatere negativne učinke, povezane z visokimi odmerki THC.
Poleg tega uživanje konoplje včasih povzroči akutne simptome, zaradi katerih lahko uživalec konča na urgenci. A kljub obširni uporabi konoplje po vsem svetu so smrti, povezane z uživanjem konoplje, redke.
V zadnjem času pa naraščajo tudi pomisleki zaradi težav, povezanih z zelo potentnimi sintetičnimi agonisti kanabinoidnih receptorjev, ki jih običajno imenujemo sintetični kanabinoidi. Kljub temu, da delujejo na iste kanabinoidne receptorje v možganih, se te snovi zelo razlikujejo od marihuane in njihova uporaba je lahko povezana s hujšimi posledicami, tudi s smrtjo.
Negativni simptomi marihuane Uživanje marihuane lahko povzroči učinke, ki so podobni negativnim simptomom motenj iz spektra shizofrenije, vključno z manjšim čustvenim odzivom, čustvenim zaprtjem, psihomotorično zaostalostjo, pomanjkanjem spontanosti in slabšo sposobnostjo za sklepanje odnosov. Kronično uživanje marihuane v visokih odmerkih je dokazano povezano z apatijo, pomanjkanjem motivacije, socialnim umikom, omejenim obsegom interesov, letargijo, motnjami spomina in koncentracije, presoje in odločanja ter nezavzetostjo tako v družbi kot na delovnem mestu (t. i. amotivacijski sindrom, katerega značilnosti so podobne negativnim simptomom shizofrenije).
Neželene posledice uživanja marihuane:
- akutne (med opojenostjo),
- oslabljen kratkoročni spomin,
- oslabljena pozornost, presoja in druge kognitivne funkcije,
- oslabljena koordinacija in ravnotežje,
- povišan srčni utrip,
- tesnoba, paranoja,
- psihoza (redko).
Dlje časa trajajoče posledice (trajajo tudi po prenehanju opojno sti, vendar niso nujno trajne):
- motnje učenja in koordinacije,
- težave s spanjem.
Dolgoročne posledice (kumulativni učinki večkratne in dolgotrajne uporabe):
- možnost nastanka zasvojenosti z marihuano,
- motnje učenja in spominske motnje z možnim padcem IQ*,
- višje tveganje za nastanek kroničnega kašlja, bronhitisa,
- povečano tveganje za nastanek motenj povezanih z drugimi drogami in alkoholom,
KANABIS (marihuana)
Uživanje marihuane je pogosto del eksperimentiranja in običajno traja le kratek čas v zgodnji adolescenci.
Marihuana vzrok ali le povezana s temi duševnimi težavami. Razpoložljiva zdravljenja za zasvojenost z marihuano. Zasvojenost z marihuano je podobna zasvojenosti z ostalimi drogami, čeprav so lahko dolgoročne zdravstvene posledice manj resne. Odrasli, ki želijo opustiti zasvojenost z marihuano, so to drogo v povprečju uživali skoraj vsak dan v obdobju več kot deset let in so poskušali uporabo marihuane opustiti več kot šestkrat. Zasvojenci z marihuano, zlasti mladostniki, pogosto trpijo tudi za drugimi psihiatričnimi motnjami (spremljajoče bolezni), obenem pa lahko tudi uživajo ali so zasvojeni z drugimi substancami, kot sta kokain ali alkohol. Razpoložljive raziskave kažejo, da lahko učinkovito odpravljanje zasvojenosti s standardnimi zdravljenji, ki vključujejo zdravila in vedenjske terapije, pomaga zmanjšati uporabo marihuane, zlasti med rednimi uživalci, in tistimi s kroničnimi duševnimi motnjami. Na tem področju največ obetajo naslednja vedenjska zdravljenja:
- kognitivno-vedenjska terapija: oblika psihoterapije, ki ljudi uči strategij za prepoznavanje in odpravljanje problematičnega vedenja, s ciljem izboljšanja samokontrole, prenehanja uživanja drog in odpravljanja vrste drugih težav, ki se pogosto pojavljajo sočasno,
- odzivanje na in obvladovanje nepredvidljivih dogodkov: pristop k zdravljenju, ki temelji na pogostem spremljanju želenega vedenja in zagotavljanju (ali odstranitvi) oprijemljivih, pozitivnih nagrad, ko se želeno vedenje pojavi (ali ne),
- terapija za dvig motivacije: sistematična oblika intervencije, ki je namenjena nastanku hitrih in notranje motiviranih sprememb; terapija bolnika ne poskuša zdraviti, temveč raje mobilizira njegove ali njene lastne notranje vire za spremembo in angažiranje pri zdravljenju.
Ameriški zvezni urad za zdravila (FDA) še ni odobril nobenega zdravila za zdravljenje odvisnosti od marihuane, vendar na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Ker se pri odvajanju od marihuane pogosto pojavljajo težave s spanjem, nekatere raziskave preučujejo učinkovitost zdravil za nespečnost.
Viri:
www.emcdda.europa.eu/publications
www.ncbi.nlm.nih.gov
Ameriški Nacionalni inštitut za zasvojenost z drogami; ameriški nacionalni zdravstveni inštituti;
Ameriško Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve.
