OKROGLA MIZA - "CLEAN", KI SE GA LAHKO OPRIMEŠ - Ali je zasvojenost problem?

 

»UP« Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije je organiziralo okroglo mizo
 
CLEAN,
KI SE GA LAHKO OPRIMEŠ.
 Ali je zasvojenost problem?
 
v četrtek, 22.11.2012 ob 11 uri
 
v dvorani Knjižnice Bežigrad (Einspielerjeva 1, Ljubljana)
 
Na okrogli smo želeli v mesecu »boja proti drogi« predstaviti kompleksnost problematike odvisnosti in udeležene povabiti v debato o aktualnem stanju tako med mladimi kot tudi odraslimi uživalci nedovoljenih drog. Kakšna je prisotnost alkohola v slovenskih družinah? Na kratko redstaviti zakonodajo na področju drog ter s kakšnimi izzivi se srečujejo strokovni delavci pri delu z zasvojenimi v zaporih in kaj lahko ponudimo ljudem na prestajanju kazni zapora, ki so uživalci drog. Kakšna je vloga programov za mladostnike in ali dajemo mladim kar potrebujejo? Govorili smo tudi o vlogi družine, različnih institucij (organizacij) ter države pri reševanju problematike zasvojenosti. Zakaj je povezovanje organizacij na različnih ravneh ter enotna strategija pri reševanju problematike zasvojenosti na različnih resornih ministrstvih pomembna?
 

V nadaljevanju vam predstavljamo

 

 

 

POVZETEK OKROGLE MIZE

 

 

CLEAN, KI SE GA LAHKO OPRIMEŠ.

Ali je zasvojenost problem?”

 

 

Sodelujoči:
 
- Sandra Vitas – »UP« Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem
- Nataša Sorko – Društvo Žarek upanja – pomoč pri odvisnostih in zasvojenostih
- Barbara Purkart – Združenje DrogArt
- Borut Bah – Društvo Stigma
- Matic Munc – Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana
- Mišo Pavlovič– Korak, Skupnostni programi za mlade pri CSD Moste
- Melita Žontar – Reintegracijski center, Pristava pri Tržiču
- Darja Kocjančič – »UP« Društvo za pomoč zasvojencem in njihovim svojcem Slovenije
 
Prisotne je ob začetku nagovorila Darja Kocjančič in poudarila pomen ranljivosti in izpostavljenosti zasvojenih ter pomen sodelovanja med organizacijami, ki delujemo na področju zasvojenosti.
 
Besedo je prevzel moderator Matic Munc, pozdravil prisotne in predstavil sodelujoče.
 
Barbara Purkart je predstavila delo Združenja Drogart. V društvu so v tem letu prepoznali 52 novih dizajnerskih drog in ugotovili, da so priča naglim spremembam uporabe sredstev za omamo. Izpostavila je delavnice o uporabi alkohola za devetošolce ter stalno preverjanje aktualnosti podanih vsebin. Cilj društva je osveščanje mladih tudi s prisotnostjo na prireditvah elektronske glasbe. Društvo ima utečen sistem prisotnosti treh ekip, v katerih delujejo predvsem prostovoljci. Teh je okrog sto. Informacije podajajo na štirih spletnih straneh, poudarila je tudi projekt After taxi.
 
Borut Bah je predstavil delovanje Društva Stigma. Predstavil je programe društva, kot so terensko delo in delovanje dnevnega centra. Pravi, da je v zadnjih letih opazen velik upad števila uporabnikov in da je med njimi vedno manj mladih. V društvu so zaznali upad uporabnikov heroina, več pa uživalcev hlapil in plina. Izpostavil je problem starejših uporabnikov, ki se soočajo z vse večjimi zdravstvenimi težavami.
 
Mišo Paunovič - predstavnik programa Korak, ki nudi pomoč mladim in svojcem, ki potrebujejo pomoč zaradi drog. Pove, da njihove aktivnosti potekajo v sobah za druženje. Mladim je na voljo fitnes in druge dejavnosti, kot tudi svetovalno delo. V program vključujejo tudi starše in druge pomembne. Izpostavlja pa težave, ki jim jih povzroča sodelovanje s strokovnjaki, ki delujejo na področju zasvojenosti v okviru zdravstva (predvsem to, da mu niso dostopni podatki o obliki terapije, v katero so vključeni pri njih udeleženci programa Korak). Povzel je tudi zanimiva opažanja o »sceni« uporabe droge na področju Fužin.
 
Nataša Sorko iz Društva Žarek upanja je povedala, da na področju alkoholizma delujejo že več kot deset let in da imajo vedno več uporabnikov ter da so novi uporabniki najpogosteje v starostni skupini med 25 in 45 let. Program je namenjen posameznikom, ki so že vzpostavili ali vzpostavljajo abstinenco ter njihovim družinam. Opozorila je na trend naraščanja uživanja alkohola med mladimi v Sloveniji. Sodelujejo z različnimi institucijami kot so zdravstveni domovi, psihiatrične bolnišnice, osebni zdravniki, centri za socialno delo in drugi.
V društvu izvajajo individualno in skupinsko delo ter krepijo tudi raziskovalno dejavnost. Razvijajo programe za podporo otrokom alkoholikov, organizirajo delavnice in tabore, ki so prepoznani kot zelo uspešni.
Pripravljajo tudi gledališke predstave, ki so namenjene dijakom.
Opozorila je tudi na pridružene zdravstvene težave pri zdravljenju alkoholizma.
 
 
Sandra Vitas, predstavnica Društva »UP«, je podala pregled različnih oblik preventivnega delovanja v EU in v Sloveniji (univerzalna preventiva, selektivna in indicirana), ter predstavila delovanje preventivnih programov Društva »UP«: programa namenjenega mladim in njihovim staršem »Mlado življenje brez droge«, preventivnih delavnic za dijake in starše ter »Šole za starše« - programa predavanj različnih strokovnjakov s področja vzgoje, izobraževanja, komunikacije, čustvene inteligence in zasvojenosti, ki uspešno poteka vsako šolsko leto.
Predstavila je tudi  najnovejše rezultate raziskav glede uživanja drog (IVZ in ESPAD) s poudarkom na razširjenost uživanja marihuane in »plesnih drog« pri mladih.
Izpostavila je potrebo po enotni bazi - v pisni ali elektronski obliki, kjer bi bili predstavljeni vsi preventivni programi na našem področju, ki bi bili verificirani in prepoznavni.  Ob tem bi bilo zaželeno še boljše sodelovanje med različnimi NVO in tudi različnimi zavodi, zdravstvom, šolami, kot ga imamo zdaj.
 
 
Matic Munc nam je spregovoril o problematiki zasvojenih v zavodih za prestajanje kazni. Število zapornikov je v velikem porastu. Med njimi pa močno narašča predvsem skupina zasvojenih s hazardom. Veliko je tudi starejših alkoholikov, ki imajo težave z obvladovanjem agresije. Prisotnost medikamentozne terapije je zelo prisotna, še posebno v Zavodu za prestajanje kazni v Kopru. Pove za opažanje, da uporabnike kokaina pogosto privedejo v delikte spolne zlorabe. Vse več pa je tudi posledic dopinga, ki se pri tovrstnih zapornikih izražajo v problematiki nasilja.
Izpostavlja naslednje težave: velika obremenjenost svetovalnih delavcev v zaporih, uživanje droge je disciplinski prekršek in da to dejstvo onemogoča zaupanje v terapevtskem odnosu, nezdružljivosti različnih skupin zapornikov,  zdravstveni sistem sili zapornike v uživanje metadona in drugih substitutov (meni, da je doktrina glede doziranja precej neusklajena), nedostopnost igel, zasvojeni z drogami so običajno v isti sobi, kar skorajda onemogoča, da bi kdorkoli lahko opustil drogiranje (v zadnjem času zlorabljajo pa predvsem Apaurin in Sanval).
 
Melita Žontar omenja sodelovanje z zavodi za prestajanje kazni. Pravi, da so pogoji za sodelovanje v njihovem Reintegracijskem centru načelno vsaj pol letna abstinenca. Kronološko nam je podala razvoj njihovega programa in dileme s katerimi se srečujejo. Poudarila je pomen multidisciplinarnosti obravnave zasvojenega in povzela ugotovitve iz magistrske naloge (2006), da se stanje ni bistveno spremenilo na bolje.
 
Darja Kocjančič je spregovorila o zgodovini Programa Reintegracija Društva »UP« ter o izzivih, ki jih predstavlja zelo heterogena populacija vključenih v obravnavo. Poudarila je spreminjanje kriterijev za sprejem uporabnikov v program, saj se tudi potrebe uporabnikov spreminjajo. Program Reintegracija pri Društvu »UP« namreč obstaja od leta 1999. Od sprva zelo restriktivnih pogojev so se ti v zadnjih letih znižali. Skupna ugotovitev prisotnih je bila, da slednje ne pomeni nižanja strokovnih kriterijev in strokovnega dela.
 
 
DEBATA IN IZPOSTAVLJENE DILEME:
 
-         Uporabniki nizkopražnih programov ne prehajajo v visokopražne in obratno
-         »Boj« za uporabnike zaradi pritiska financerjev
-         Kadrovska podhranjenost nevladnih organizacij
-         Finančne težave zasvojenih in njihovih družin
-         Pomen nacionalnega programa v smislu medsebojnega sodelovanja
-         Premalo skupnih načrtov pomoči pri obravnavi zasvojenih
-         Zasvojeni zapornik zaradi konfliktnih vlog svetovalca ne more vsega zaupati terapevtu
-         Nezadostno sodelovanje nevladnih z vladnimi organizacijami
-         Odsotnost univerzalnega svetovalca vseh NVO na področju drog
-         Vpliv krize na zaposlovanje abstinentov
-         Premalo kadra za delo z zasvojenimi na področju alkoholizma oz. vedno manj mladih se odloča za delo na tem področju
 
  
Zapisal:
Robin Turk Društvo »UP«                                Ljubljana, 27. 11. 2012