Prispevki naših uporabnikov

Pismo drogi

Ko pomislim nate, še zdaj postanem rahlo nostalgičen. Namenil sem ti toliko časa, da si se trdno zasidrala v moj spomin. Ne morem pozabiti, da si mi v začetku nudila zabavo in sprostitev. Čeprav se takrat tega nisem zavedal, sem bil podzavestno še vedno žalosten zaradi ločitve staršev. Nudila si mi uteho, ki se je nisem zavedal. Kasneje mi nisi več služila le za zabavo in sprostitev, temveč tudi kot izhod iz vsakdanjih problemov, ki so izvirali iz šole, družine in odnosov s sovrstniki. Počasi in neopazno si mi jemala mojo samozavest, zaupanje staršev, socialne veščine, spoštovanje nekaterih vrstnikov… Med vsemi tvojimi pozitivnimi vplivi se seveda najdejo tudi negativni. Vesel sem, da zdaj lahko vidim celotno sliko. Zavedam se, da sem s tabo pretiraval, pretiravanje pa vodi v marsikatere težave. Vesel sem, da te več ne potrebujem, da bi se izogibal težavam, na katere naletim. Zdaj se z njimi spopadem tako, kot je prav. Zdaj se moram dokončno posloviti od tebe, ker razumem, na kakšen način deluješ. S tvojo pomočjo se lahko skrivam pred realnostjo, kar pa ni recept za uspeh. Rad bi ti povedal še, da bom tudi svojim prijateljem, ki so v podobnem položaju, v takem kot sem bil jaz, poskusil pomagati, da omejijo uporabo in razmislijo, kakšen je njihov pravi motiv za omamljanje.

Program Podpora mladostnikom - 18 let (10.05.2018)

 

Drug za drugim sem prihajamo,

Radostno se od starega življenja poslavljamo.

Utrinke slabe vse jih brišemo,

Še bolj pa novih si zastavljamo. 

Tisto, kar smo prej bili,

Vsakič bolj pozabljamo.

vsem, kar tukaj se zgodi,

 

svetu bomo izkoristili mi.

Po domače rečeno: "Zaživeli bomo vsi!"

Napisal: Matjaž M. (23.11.2016; Program Reintegracija)